veter se vsak večer zbudi v novem
labirintu, kjer mu nemirni otroci
na usta rišejo vodo in spominčice.

sonce se vsak večer zbudi v mreži,
ki jo zanj spletajo ptice in popotniki:
preži na spomine, na sanjske ribe.

reka vsak večer ponikne pod goro:
tam domujejo pričakovanja, tam so
besede ostrejše od mesečine, bolj

blede kot bele. ko se veter, sonce
in reka združijo, nastane votlina,
v kateri prometej pestuje svoj srd.

Dani Bedrač