Še se spomnim najinega doma.

Sence so bežale navzgor po gričih pokrajine,

ki je  videti tako naivna,

da sem skrivaj jokala od prisotnosti ljubezni.

V srcu jo nosim, kot nosim svojo mater,

zemljo s preluknjanim kraškim srcem.

Še se spomnim najinega doma in tistega srca,

ki ga je moj oče tako silno  vzljubil.

Še se spomnim najinega doma, sence beže tja gor…

Maya mavrična popotnica