Še se spomnim
Še se spomnim najinega doma.
Sence so bežale navzgor po gričih pokrajine,
ki je videti tako naivna,
da sem skrivaj jokala od prisotnosti ljubezni.
V srcu jo nosim, kot nosim svojo mater,
zemljo s preluknjanim kraškim srcem.
Še se spomnim najinega doma in tistega srca,
ki ga je moj oče tako silno vzljubil.
Še se spomnim najinega doma, sence beže tja gor…
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maya mavrična popotnica
- 16. 07. 2011 ob 06:16
- Prebrano 741 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 195.77
- Število ocen: 6
