nekaj postane ločeno.
mimoidoči občudovalec
se je preveč približal
sliki viseči na steni
in v tej omiki otipavanja
njene čudne površine
spoznal njeno
nerazumljivo poslanstvo.
morda to ni
pa vendar.
njena neskončna globina
ga zaobjame
da se mu zvrti.
občuti nedoločljivost
njene skrivnosti.
in naenkrat zavest
da se je boji.
medtem ko vzroji
jo svetlečih oči
pahne s stene
da se razleti.
nato odide.
težki a odločni
koraki odmevajo
v labirintu človeških slik
nato utihnejo.
občudovalec se izgubi
a slika ostaja.
njena oblika
ni več pomembna
zaradi zavesti
da je vsak košček ona
pa čeprav se ob njej
mnogo nog spotika.
njena skrivnostna lepota
ostaja zapečatena ...

Metka JehArt