sedim ob odprtem oknu
in namesto petja ptic
bager koplje asfalat
ob njemu delavci
bratskih republik
delajo
se smejijo
in pogovarjajo
med vsem truščem
težko razberš besede
a nekatere kar silijo v mojo sobo

jebo mater
pizdu materinu
pičku maternu
jebo te ja
ajd u pizdu

težko razumem da jezik
ki  naj bi povezoval
prinaša vso lepoto žaljivk
ni jezika na tem svetu
ki bi jih imel toliko
mi jih imamo
in si jih delimo
kakor kruh in vodo

brez trohice sramu
brez slabe vesti
mislim da sem zardel le jaz
skrit v sobi
kot nepovbljen gost
na tej mastni pojedini žaljivk

Mojmir