lep fant je bil
kljub težkemu porodu
kljub vsem zapletom je bil lep
najlepši
edinec
vse sta mu nudila
imel je najlepšo zibelko
dudo
igrače o katerih drugi le sanjajo
žepnino že v prvem razredu
in pridno se je učil
odličnjak
kako ponosno sta hodila ob njem
mati profesorica
oče doktor
sin z najboljšimi geni
nista opazila sprememb
nista opazila odtujenosti
čudnih pogledov
zasanjanosti
mladost sta rekla
kakšen kozarček ob študiju ne škodi
a nista vedela da že leto dni ne študira
da je v začaranem krogu
da ni izhoda
niti pomoči več
kruta streznitev
in velika napaka odreči se lastnemu sinu
ni prestal
danes umazan
neobrit
sedi v parku z iztegnjeno roko
pobira ogorke
in se skriva ko zagleda
mater profesorico
in očeta doktorja
Poslano:
15. 07. 2011 ob 08:42
Spremenjeno:
15. 07. 2011 ob 08:45
Živjo Mojmir!Starši naredijo alkoholika s pretiranim razvajanjem, zanemarjanjem ali nasiljem. Ker srce ne moreš prevarati, se ti bolečina nabira in treba jo je ubiti. Človek vrti to zgodbo iz otroštva. Tako sem jaz razumel to pesem. V teh stvareh so čisti fakti. Človek, ki ni zmožen ljubiti otrok, ne bi smel ustvarjati družine.
Lp, DUSANN
Mojmir,
resničnost tvoje poezije je lepa v svoji grenkobi. Dotakne se, vedno znova, globin, ki so nas rodile ( kot bi rekla Alenka Rebula ).
LP, Ob potoku
hvala res je ampak takšno je pač življenje kaj moreš
otroku bi dali vse samo nekateri to naredijo narobe najhujše pa je ker se tega sploh ne zavedajo in apsolutno ne sprejmejo kritike
Ja, tako je Mojmir. Pesem mi je dobra, ker si na enostaven način človeka sprožil v razmišljanje. Jaz rad berem tudi takšne stvari. Pesmi vedno malo opili (tudi jaz sem neučakan).
Lp, DUSANN
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojmir
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!