O tempo silencioso que flutua
não sabe que esta noite pará-lo-ei
p'ra escrever-te o verso que já não sei,
ao lado do rio, com a alma nua.
As sombras desconhecidas na rua
não sabem que nelas eu te procurei
e quando passavam por mim desejei
que a minha boca se juntasse à tua...
Saudades! Mais um dia no Oriente,
a brisa tenta soprar o desejo
que volta p'ra mim sempre mais insistente.
O teu rosto brilha nas águas do Tejo...
Eu trago em mim a chama crescente,
tanto amor, e tão pouco te vejo...
Verjamem, da je pesem odlična. Žal, ne razumem portugalščino, tako da - čeprav sem veliki ljubitelj soneta - ne morem oceniti. Drugače bi bilo - ni skrivnost - 50 pik!
Lep pozdrav,
Maki
Pozdravljena, Anja, zadnjič sem prosila prijatelja, da mi je prevedel tvojo pesem. Zdaj pa sem se, kot Maki, spomnila, da bi bila pravzaprav ti sama najboljši naslov za prevod.
Se lahko priporočamo, da nam pesem prevedeš (zadostoval bi prosti prevod - da ne loviš sonetnih stopic in rim). Bi šlo?
Zelo ti bomo hvaležni. Še veliko navdiha!
Ana
Seveda! Bom napisala prevod. Lp!
Poslano:
29. 07. 2011 ob 11:57
Spremenjeno:
29. 07. 2011 ob 11:59
Saudades (Hrepenenje)
Tih cas, ki lebdi,
ne ve, da ga to noc ustavim,
da ti napisem verz, ki ga ne vem,
ob reki, z golo duso.
Neznane sence na ulici
ne vedo, da v njih sem te iskala
in zelela, ko hodile so mimo,
da moja bi usta se zdruzila s tvojimi.
Hrepenenje! Se en dan na Oriente,
vetric poskusa odpihniti zeljo,
ki vrne se k meni vsakic bolj vztrajno.
Tvoj obraz sije v vodah reke Tejo...
V sebi nosim plamen, ki narasca,
toliko ljubezni, in tako malo te vidim...
Hvala ti, Anja, zanimiva hrepeneča ljubezenska pesem.
Želim ti še veliko navdiha,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anja Koretic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!