Sedim in gledam v prazno.
Izgubljene misli tavajo po zraku.
Nekje se bodo zaletele v zid.
Stojim v motni vodi do kolen.
Tok teče mimo mene.
Odnaša odpadle kožne luske.
Hodim po obrisih kroga.
Iščem samo sebe v nedogled.
Odšla sem kdo ve kam.
Kričim v zamolklo tišino.
Nihče me ne sliši.
Sama kot vedno, si odgovarjam.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mayamaya
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!