odpiram okna ponotranjene zavesti

kot da bi prebivalec neznanega planeta

iskal tajne vhode v prostranstvo

oba čakava

na opoldansko sireno

brez zavedanja, da je komaj polnoč

in da si luna briše kotičke ust

z netopirjevimi krili

tajni pakt je sklenjen

premočrtno se zatika v odprti prsni koš

kjer se ovit v mrežo občutljivih žil

nov planet pripravlja

na svoj prvi časten  krog v vesolju

Silva Langenfus