Primi me za robove in močno pretresi
kot bi pravkar oprano perilo preden ga obesiš
iztresi iz mene zagrenjenost včerajšnjih dni,
vcepi vame dejstvo, da več nisem sam
da sedaj imam za koga živeti
poglej me v oči in preženi strah pred srečo
ne daj mi, da zmaličim v grotesknost
mehkih dotikov najinih dlani
odpri mi oči in tiho mi šepni
tu si, da ostaneš.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!