
Prepočasna sva za življenja tok,
ne hitiva, ne lomiva upora zraka,
ne letiva, hodiva počasno hojo,
kot bi se sprehajala v starčevskem domu,
kot da ostala nama je samo še hiralnica
kjer od konca do začetka obroka
blodiva po privatnem parku,
iščeva še preostanek drobnega izhoda
v labirintu, širšem, počasnejšem.
Počasi te primem za roko,
pridi, greva.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!