ne maram več

prašnih poti

smrdljivih bisag

še manj pa kač ki sikajo

za vabljivim nasmehom

niti nimam poguma

za očiščenja beg pred

utrujajočimi prisluhi

ki objemajo najine sanje

kaj šele da bi imel moč

za umik pred prerokbo

da ob večerni molitvi

postanem ptica

ki se rodi v mogočno opereto

katere luč zapolni

najmanjšo Praznino v

osamljeni ali otožni duši

zdaj ni ne žalosti in ne strahu

saj vem da ob molitvi novi

spet postanem človek

kar pa tebi ne bo uspelo

vse dokler se ne skesaš

zavoljo tiste skorje kruha

ki si jo zatajila zgolj zato

da v tebi ne prepoznajo sirote

                                                    Ti sirota & Jaz žival

                                pa je edina pat poteza

                                                    ki ti je še na voljo

gorazd matela