[b]D[/b]o zdaj sem sebe le poslušat' znala [b]I[/b]n nisem dobro vedela, kaj hočem. [b]H[/b]lastala sem po tistem, nemogočem, [b]P[/b]revidnosti sploh nisem še poznala. [b]R[/b]esnica - vem, dojemam, ni le ena! [b]E[/b]notna misel sploh se ne obnese. [b]V[/b]oz pelje dalje, pa čeprav se trese [b]I[/b]n prašna pot je boljša kot nobena. [b]D[/b]a velik si, če majhnost znaš sprejeti, [b]N[/b]obena pesem ni me naučila. [b]O[/b]dbijali žaljivi so soneti... [b]S[/b]e bi od Nje, Previdnosti, učila. [b]T[/b]a mi nakaže naj, kako zapeti. [b]I[/b]n njen dih bom v pesmi ohranila!

Lidija Brezavšček - kočijaž