Vedno znova, ko zapreš oči

in utoneš v sen

se ne morem načuditi

kako spokojno odideš v sanje,

vsake toliko se sklonim k tebi,

da začutim tvoj dih

te gledam z velikimi očmi,

tako lepa si

in veš, zgodi se

da spregovoriš iz sanj

takrat se ti nasmejem,

ker je izgovorjeno ponavadi

nekakšen čuden jezik,

ki ga še najboljši jezikoslovec

ne bi razbral a prav prisrčen je

in upam, da se kmalu prebudiš

ker te zelo pogrešam.

igor žuravlev