Julijska pesem
Dan se razpira.
Kakor brezkončna roka.
Polna molka.
Pridi, razgrniva domovanje
upognjene trave.
Leziva.
S telesom podpriva zadnji obok obzorja.
Da vznikneva nad presejano polje.
Med pršeče klasje,
ko za Šmarjetino vsi gredo na utrinjajoč ples.
Tedaj ostani na obrobju in jim podstavi naročje.
Ter v polt skrij, onemogle.
Prideš...
Ne...
Potem pa vsaj pojdi do kaluže.
Nanesi mi cel molek barv kalnega nemira vode.
Dokler se ne uzrem v njih.
Vtihotapi se čez trepetave poljane.
Naberi rose, samo zame.
Da se natrem z njo
in še ob večerih ostanem jutro.
Nasmihaš se:
saj si vendar poletje.
To vem.
Ampak, resnično te prosim.
Ponoči bodi vedno-
le jesen.
Poslano:
08. 07. 2011 ob 09:26
Spremenjeno:
08. 07. 2011 ob 10:19
Prekrasno, doživeto in enostavno ne rabi besed, ki bi še povedale, kakšna občutja se kopičijo ob branju julijske pesmi. Skrbno jih shranimo v predalčke čutenja in ne dopustimo nikomur, da bi jih ukradel, morda smo popustljivi do tistih, ki si želijo okusiti ta občutja, le majhen dotik, obliz, morda, več ne damo, prepustimo jim pa sanje in kako je dober občutek, da so občutenja nedotakljiva. Ja, ni kaj, julijska poezija v pričarani poeziji.
lp, ajda
Poslano:
08. 07. 2011 ob 10:46
Spremenjeno:
08. 07. 2011 ob 10:50
Hvala ajda za tvoj pogled na pesem in me veseli, da ti je bila všeč :)
lp, albin
Kako lepo...mravljice plezajo prav v zatilje!
LP, Ob potoku
Poslano:
09. 07. 2011 ob 08:18
Spremenjeno:
09. 07. 2011 ob 09:56
Pozdravljena Svit in Ob potoku,
zelo me veseli, da vama je bila všeč. Hvala.
Predvsem pa sem zadovoljen, da je bila pesem komentirana.
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 08. 07. 2011 ob 09:12
- Prebrano 1071 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 434.81
- Število ocen: 12