Prepričan sem, da je usoda vsakega človeka pravična, kajti nikomur se ne dogaja nič kar ne bi sam povzročil. Morda je ta trditev za marsikoga nesprejemljiva, ker pa vem, da je življenje, ki je sicer ENO, nadaljevanka, se vse, kar sem v posamezni vlogi - inkarnaciji napravil, sešteva za naslednjo.
V galerijah po svetu so postavljena na ogled mnoga izjemna dela. Nekateri ustvarjalci so že v času svojega življenja želi uspeh, nekateri pa so trpeli pomanjkanje, toda kreativna izjemnost enih ali drugih je bila neokrnjena. Presenetljivo je, kakšno ceno dosegajo danes dela, ki so v času nekega Avtorja bila komaj opazna in so se mukoma prebijali skozi obstoj. Nekateri posredniki, ki so imeli občutek, so za drobiž kupovali njihove stvaritve, jih izkoriščali, no, bile so tudi častne izjeme, seveda.
Cena teh del priča, da ljudem lepota ni tuja, čeprav niso nič drugega kot okras v nekem prostoru, ki sicer žari - valovi izjemnost skozi čase. Kar me skrbi je, da se s tem okoriščajo mogotci, da se pohlepu daje veljava, kar pa nima z Umetnostjo nič skupnega.