Dobro si vedela
Mrak je narisal
kobaltno črto teme
čez nezavedno.
Praznost te zapušča,
zataknjena za nazobčano rezilo dneva.
Ni pomagalo,
da si celila kri rdečih češenj,
da si pila poljube vode
in dolgo, dolgo prelivala žalost
v pečat njene čiste kode.
Ni pomagalo,
da si skrčila dan na odtekanje sence,
da si se ulegla na rjavost zemlje
in kradla vase njeno drhtenje.
Ni pomagalo niti to,
da si ožemala kamenje
v pokanje utrujenih kosti.
Dobro si vedela,
da pred nočjo ne boš mogla potegniti iz žepov
svojih rok,
ker te je zadaj za nohti
krvavo pekla izgrebljena umazanija
ljubezni.
Dobro si vedela,
da te bodo šele speče veke joka
potolažile.
V kobaltni črti teme,
v hladnem breznu sanj.
Zelo sveže metafore, ob potoku!
Morda bi malo razmislila okoli "izdane ljubezni"? Povedala kako drugače? Ali ta verz, to bes. zvezo preprosto izpustila?
Lp,
Kerstin
Kerstin!
Izbrisala sem "izdane".Naj ta pesem zdaj lepo prespi in jo bom jutri še enkrat prebrala.
Zdajle mi je taka res boljša, no...
Sicer je ta pesem kar prestopila iz bogvekje vame, v hipu, tako, da imam skoraj občutek, da jo z vsako odvzeto, dodano besedo odpiram.
In...pošiljam ti nekaj kapljic svežine, za ta skorajda prevroč večer. ;) ( Vesela sem tvoje pohvale.)
LP, Ob potoku
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 07. 07. 2011 ob 15:23
- Prebrano 966 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 433.06