Če bi opisal te v primerah rad
in v svet šel zanje ískat bi rečí,
bi vrednih skupil kakor kak pirat,
in s plátjo vrlo bi uspelo mi;

a če pomislim ti na mrko stran,
splahnita malo mi Zanos, Pogum,
in vem ne več, če je dovolj prostran
ta svet, za kaj kot tvoj je trmast um –

potem, ko prazen plujem spet domov
in v jezi ladje vsakokrat požgem,
podobe tvoje pa zleté čez krov,
prešine me, ko v morje se zazrem,
            da danes če od tebe proč želim,
            si jutri nove ladje spet zgradim.

tripike