Pozdravljena, Sandra!

Všeč mi je, kako lepo ti tečejo besede, le nekaj odvečnih vejic zmoti tok. Nisem slavistka, morda lahko še kdo drug poda svoje mnenje. Enako se mi zdi tudi pri drugih dveh tvojih pesmih. Še lepše bi tekle!

Lep pozdrav,

Ignis

Prelep je tvoj glas.

Sreča veje iz vzhoda.

Ženskost preveva tvoje telo.

Zasluženo obzorje čakanja

prinaša novo upanje.

Veš, kje je tvoje mesto,

prav danes dodajaš zadnji košček k popolnosti.

Spominjaš se pozabljenega.

Ne boj se večera,

trenutki ne umrejo z njim.

To jutro si shraniš v prsi.

Nova dvojnost ti pripravlja posteljo.

Odstrani drobtinice,

ne smejo se zajedati ob tvoj bok.

Obrni se, daruj pogled.

Naj te opazujem,

tvoj obraz, ki poljublja.

V divje rožnati, ostani tam, tudi zame.

Sestavljava nove razsežnosti.

Resnične. Zavidajoče.

Upajoče. Spreminjajoče.

Poletje je tvoj čas.

Topiš prihajajoče zime.

Objemam to popolnost, tudi zate.

Hvala Ignis,

potrebujem malo kritike, ker sem bolj začetnica oz. pišem iz čistega hobija. Imaš prav z vejicami, se bom potrudila, da jih izpustim. Bom vesela še naprej vsakršne kritike.

Sandra