pihlja, pihlja! zori metuljčkasko
plah patriarh, oralno zelo čeden,
med nogami brez: dišeč ščegetavček,
poveljnik pedrov, car nove gverile.

urbanisti, anarhisti, pijani kristjani,
na vse strani hlapi brodolom! le kdo
me bo oplodil v luknjo srca? čigav konj
bo razbrazdal grintavce, novo skalovje?

kot šmarna gora mrhovinarsko bled, tih,
opeharjen utrujam: do dna, na sodni poziv,
do komolca. jaz brusim skrhan srp, peder
utrujeno molze svoje zmečkano kladivce.

Dani Bedrač