na tvoje še prerane prsi

bom položil venec bel

v znak dvignil delavsko zastavo

in v slovo zardel

sešil bom krilo iz satena

za nerojene še rodove

po tvojem stegnu  bom sprehajal zmagoslavje

in te vpisal med bogove

izpljuni svežo solzo

iz svojih žuljavih oči

zakričijo naj zvonovi

ob tvoji smrtni postelji

žarnica naj ti prepeva

elegijo v lahko noč

nebeška luč naj ti izpije

iz grla sreče pelin žgoč

zwezda

ti si moja zwezda

gorazd matela