ko so te pretočili v prazno posodo časa

je bilo v tebi nekaj amebe nekaj kristusa

in nekaj kamene strele

kot z dragocenim žafranom

so s teboj barvali svoje dolgočasje

z mirno in natančno roko

so izrisovali podrobnosti tvojih potez

presušena usta njihovih muz so nenasitno

požirala tvoje mleko in hlastala tvojo kri

na ostrih zavojih cest

šolskih dvoriščih

ob vhodih v trgovine

pri vratih bolnišnic

si bil tisti ki je kadil filter 57

če tega ni bilo pa niško moravo

še dolgo preden je to postalo moderno

si si v popek pripopal kos turkizno modrega stekla

iz ene od slavnih beneških steklarn

stal te je nekaj piškavih lir

vedno ko te je veter pobožal po trebuhu

si se spomnil kake šale o beneški republiki

zadnjič sem te videl

maja tri mesece preden sem dopolnil 18 let

sedel si z njo na tartinijevem trgu

ko si plačeval sladoledno kupo

so se kovanci žvenkljajoče razsuli po tlaku

ničvredni kovanci

brezno