In zakaj bi jaz v svoje naročje ujela sončne žarke,
skrbno v predpasnik jih zavila in še tople v tvoj krožnik jih spustila?

In zakaj bi bosa stekla v novo jutro,da naberem rosnih kapelj,
ti jih v usta položim in s tem tvojo žejo pogasim?

In zakaj se povzpela bi v vršace?
Da si dušo nahranim, naberem čudodelnih rož
in iz njih ti ljubezenski napoj pripravim.

In zakaj bi to svojo ljubezen v skledo dala,jo mesila,gnetla,
v usta položila in kar sredi ceste LJUBIM TE zavpila?

Da bi s tem vso mojo ljubezen občutil,
me s temi gestami v svojem srcu nosil
in me na kolenih za še in še prosil….

Kala