Bi se navzdol razlila. Prenesla bi te skozi obokana vrata v gozd sanjarij. Najela bi grm s konstantnim pogledom na morje. Bi sedela ure in ure in gledala. Ravno tu. Ravno zdaj. Lupiš me. Jaz pa gola ob vodi. Ne vem, kam bi z odvečnostjo. Ko je poševnic toliko, da ti ustavijo korak. Osat senci pomodri mednožje. Samo dotikam se te. Nežno. Listljavo. Padava si v jezičje. Si polžje sliniva roso v naročje. Na rob vrvi pripenjava čas.

patra