Zate Tadeja je pesmica ta,

darilo od mene iz vsega srca,

izpolni se želja, voščilo velja,

da čimprej in dolgo bi zdrava bila..

Daleč je most, da prišel bi k tebi,

v mislih imam te pa vedno ob sebi,

prijateljstvo tvoje dobro mi dene,

besedica tvoja v srce me zadene..

Rad bi spoznal te, te vprašal kako si,

kam si namenjena, kdo s tabo kosi,

radovedno vznemirjen še veter sprašujem,

kaj dušica tvoja v skrinjici nosi..

A kaj, ko ne veter ne sonce ne vesta,

sprašujem, sprašujem pa nič ne povesta,

čeprav na sprehodu s teboj se lovita,

kakor, da imela bi usta zašita..

Vsaj tole naj sonce, ki sije pove ti,

vsakič, ko nate Tadeja posveti,

da ni se slučajno pri tebi ustavil,

ta veter, ki z njim je, ni tam, da bi gnjavil,

da rad bi le tebe od mene pozdravil..

Jabolka, hruške in češnje z drevesa,

naj vetrc pred tabo, ko krošnje so polne raztresa,

takrat se ustavi, skloni, poberi,

zdravja, ki v njih je si polno košaro naberi..

Enkrat, ko zdravje se zopet pojavi,

enkrat, ko prehlad na dopust se odpravi,

takrat se oglasi pri meni, me vprašaj kako si,

povej mi, kaj dušica v skrinjici nosi....

Twister