zbor

 

v zvoniku

težka pesem pritrkava

 

razmesarjeno srce

božjega sina razjarjeno

žari v prsih bojevnikov

 

krik božje ljubezni

ostri strupene puščice

sveta voda

brusi rezila razumevanja

 

zbor duhovnih kastratov

se pači v blagozveneči kakofoniji

rdečelični nadčlovek razteguje meh

 

privid mesta

se izgublja v megli

za podobo razmajanih kozolcev

vonj po kerozinu dopolnjuje smrad hlevskega gnoja

brezno

Zalka Grabnar

Poslano:
26. 06. 2011 ob 09:15

Heh, a veš, kako sem brala tole pesem?

No, najprej je še nisem umestila, ampak ko sem prebrala zadnjo kitico, se mi je pa naredila jasna slika nekoga, ki noče na pot. To pa predvsem zaradi kozolcev in kerozina. Če se pelješ proti Brniku se naredi točno ta impresija. Sem in tja kakšen kozolecc, če imaš smolo, je tudi megla, ko prideš tja pa se da vohljati kerozin. Še zlasti, če je megla je vonj letališča specifičen. Gnoj iz polj in kerozin :DDDD

Skratka, ena taka popotnica je tale pesmica za enega nesrečnega popotnika, ki ne bi šel rad od doma od svoje drage in živel kot kastrat :)))

Ne mislim, da je to resna interpretacija pesmi, je pa asociacija. Heh. A greš na pot? ;)

lp,

Z.

 

Zastavica

brezno

Poslano:
26. 06. 2011 ob 15:49

Haha, ne grem še, pa tut ko grem se vedno vrnem. Se me je težko znebiti. Si jo pa fajn umestila, torej se jo da brati tudi čisto dobesedno :)

 

Lp, b.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

brezno
Napisal/a: brezno

Pesmi

  • 23. 06. 2011 ob 20:12
  • Prebrano 1190 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 619.4
  • Število ocen: 18

Zastavica