Razlezla si se

čez bregove

mulja, blata in smeti …

Gledam te,

kako usihaš sama vase,  

v preperelih žilah 

otopela, mračna,

brez moči.                               

Pozabila si na penaste valove, 

ko iz toplih kamnov,

bosa in iskriva,   

srkala si vročo  kri.

Naj zajamem te v mehko dlan,

da požrešno  dno

ne pogoltne te nazaj v globine,

do izvira te ponesem,

kjer obraz svoj vate bom prelila,

s čistim glasom spet boš žuborela,

ko zašepetala vate tvoje pravo bom ime.

Ignis