pazi
v žepu imam zlovešče otroke
lahko jih naščuvam nate
da ti nastrgajo
koščke lepljivega neba v lase
a kaj
ko si tako mehka
kot navdih
kot jutranja svetloba
skozi polpriprte veke
ne morem te kar zavreči
ne morem te kar ubiti
zakaj
o zakaj
sem samo pesnik
in ne kak vodoinštalater
da bi ti lahko samozavestno
pogledal globoko v oči
in ti brez sramu
zaračunal potne stroške
od tod do večnosti
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!