travnik
poln cvetočih jastrebov
in ogenj
ki se ne pusti več objeti
pijem beli kamen
v njem je raztopljena pomlad
in cel roj čebel
še malo pa bom veter
in me boš lahko podila
kadarkoli boš želela
s podstrešja
nazaj v votel hrast
Poslano:
27. 06. 2011 ob 18:25
Spremenjeno:
27. 06. 2011 ob 21:21
travnik
je poln ognja
ki se ne pusti več objeti
pijem (beli) kamen
v njem je raztopljena pomlad
in cel roj čebel
še malo pa bom veter
in me boš lahko kadarkoli podila
s podstrešja
nazaj v votel hrast
.....................................................
e, mal sem oklestil in se lotil cvetočih jastrebov, ki mislim, da niso najboljš metafora. seveda neobvezno, kot vedno
lp
Hej!
Hvala ti za komentar! Ja, tudi tako se prav čedno bere. Pravzaprav se bere nekoliko drugače - kar pa je tudi kul. :) O sami metafori, seveda ne bi, se pa strinjam, da se je lahko pogreša.
Brundo, lepo se imej! ;)
Lp, Legy
Poslano:
28. 06. 2011 ob 12:48
Spremenjeno:
28. 06. 2011 ob 14:42
Meni samo naslov preveč pove, drugače je pa pesmica super. Ampak ta odtujenost pride sama ven iz votlega hrasta, ti ni treba razlagat že v naslovu, o čem teče beseda.
To je samo pomislek za drugič ...
Lp,
Z.
Poslano:
28. 06. 2011 ob 16:27
Spremenjeno:
28. 06. 2011 ob 16:51
ja, ko se tkole vtikam, tuhtam da bi moral pred komentarjem vedno napisat : kot pesem meni izgleda.
seveda ne more nobenemu bralcu izgledat identično, velikokrat pa le avtor ve točno kaj je imel v mislih z določenimi besedami. tako da je z moje strani komentar vedno ponujen le v razmislek, in ne kot priporočilo. ko se spomnim kakšne svoje stare, ki mi je bila zelo blizu, se zdaj prav čudim, da mi je laqhko dolga leta izgledala dovršeno, potem pa je naenkrat prišel trenutek, ko sem jo tako oklestil,
da je skoraj nekaj povsem drugega nastalo.
mi je pa zelo zanimiv tvoj slog, katerega stalna značilnost se mi zdi prodiranje v razne kozmične in (med)osebne neizrekljivosti.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!