Prihaja vlak.

Gledam ga.

Jaz ne potujem.

Vlak se ustavi.

Ljudje, tako različni, pa vendar -

isti.

Pričakovanje, upanje, ljubezen, strast,

nekomu dan se tu prižge, nekomu ugasne.

Ob rojstvu si sposodiš svoj obraz,

otroške sanje in mladost živiš,

potem se čas ustavi,

izstopiš na postaji in kar stojiš.

Vlak se premakne.

Jaz ne potujem.

Samo gledam.

Gledam krog življenja,

gledam letne čase:

sneg se spremeni v cvet,

cvet v vonj poletja,

poletje v pokošene trate.

In spet.

Prihaja vlak.

TimotejB