Podnevi živim v krtovi deželi,

varno skrita v črni globini zemeljske luknje

se umirjam in v tišini prestajam sleherni dan,

ko zunaj brenčijo čebele in ljudje neutrudno govore

in prepričujejo drug drugega o pameti in o denarju.

Z rokami ob telesu ležim v črni luknji

in prespim sleherni svetli dan poln hrupa in tekem,

ponoči priplazim ven v tišino in se zagledam proti nebu,

postelja je trava in zvezde so moja uspavanka.

Do jutra sem že nazaj v črnini prsti in nič mi ne manjka.

IŽ-lev