Iskal sem jo

kot ponošeno obleko

ki sem jo bil svoj čas pozabil

pri eni od svojih konkubin

dišala je po njenem življenjskem soku

po njenem pohotnem telesu

po njenem cenenem parfumu

iskal sem jo

v zavetju toplega doma

kjer stanuje ljubezen

odpiral temačne sarkofage

kjer domuje smrt

brskal po spominu

kot senilen starec

klicala je

a je nisem slišal

jokala je

a ji nisem brisal solz

iskal sem jo

kot svojo davno izgubljeno muzo

da mi povrne navdih

da me vrne v čas

ko žalostinke

še niso bile žalostne

ko napitnice

še niso bile vesele

iskal sem jo

da ji lastnoročno

vdahnem svojo boemsko dušo

iskal sem jo. 

Joakim