Skozi okno veje dih svežega vetra
in nastavim mu glavo da ohladi razgrete misli
ki kot požrešen virus razjedajo dobro v meni
me spreminjajo v sliko zagrenjenosti
v nekoga ki nekoč sem zdušno ga sovražil
danes pa postajam on
zato le pihaj veter
ne ustavi se
ker se bojim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!