Jasno nebo

ležanje na travi

zadiham na polno

mirne misli

tavam do tam,kjer dovoljeno je

Zlomljena sem bila

kje si bil ti

kam gledal si,ko se

meni ni odprlo nebo?

Spremenilo se je vreme

vedela sem,da ta trenutek prihaja

videla sem tvojo podobo

signal si oddajal ne vede,da

k meni prihaja.

Trenutek zdaj doživljam

in nadaljujem pot

polno jasnih vzpetin in hoje v dolino

vem,da vedno z menoj boš

kot smerokaz v življenju

obarvan z rumeno.

Kričala sem nekoč

še sam Bog ve kako hudo je bilo

dete v meni jokalo je.

Vzel si nazaj

solze posušil si

poslušam in držim obljubo sebi

vzamem vse do limita.

                                                  Tadeja 

Tadeja Ošaben