videl sem te, ko si plezal
par težkih  smeri
v čelni steni nekega stvora

in z zamahi rok
odganjal neumne helikopterje
ki so te hoteli (od)rešiti

v dolino si se vrnil s kocino na rami
obloženo  s kristački
prerojenih misli

kot-prijatelji
narejeni iz mehurjev sladkorne pene
ti niso verjeli , tudi takrat ne
ko niso bili več ličinke

s  poziranjem in poceni vžigalniki
so poskušali ogreti zrak v balonu

da bi ti lahko vzvišeno pridigali tolste resnice
poskakujoč  
na poledeneli pručki posmeha

če se izplača hvaliti tako malo luči
potem mora zares vladati
jebena tema

si vpil, medtem ko so zaprepaščeni
zasluženo bežali od  sosednje mize

že dolgo se sprehajaš po svetu
s krdelom pojmovnih pošasti

ki imajo srebrne luske
dolge gobce
in še daljši jezik

brenceljni  se te izogibajo
in druge opozarjajo tako, da v zraku
kot kakšna akrobatska letalska skupina

izvajajo figure
v obliki bananinega olupka

spominjam se najine prve pivske debate

ko si krilil z rokami in z glasno muziko
privabil na vrata jezne sosede
in neporočen policijski par

ki si mu med darovanjem plačilnega naloga
zabrusil:

ustvarjalni duh lahko doseže pomiritev
le v stanju popolne evforije

potem sva spoštljivo govorila
o  človeškem pojavu, ki je v devetnajstem stoletju
v stanju živčnega zloma objemal
pretepenega konja

opotekajoč  domov  sem se vpraševal

kakšne  orehe  bo obrodila
bujna krošnja tvoje trčenosti

ampak le do tedaj
ko sem se ustavil pred kapelico

in se mi je za hip zazdelo
da sem te videl v vlogi Marije

 z mrtvim Jezusom v naročju

Srečko Luštrek