Ne vem, kako dolgo že vihariš skozme.
Grizeš se nad moja molčanja.
Votliš me, cediš, krčiš,
do poslednjega zrna pigmenta.
Da me zatem lahko krpaš, celiš, gneteš
s slino,
krvjo,
bližino.
Dokler ne postanem tak kot ti.
Toda samo danes ti je vse dopuščeno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!