Neoprostljivo
trenutek zatem
si obnovljen
tvoja čustva so
fotokopirana
S sklonjeno glavo se plaziš mimo marmornih skulptur. Preštel si vse stopnice in nehalo se ti je kolcati. V hipu se je kot trup raztelešene živali razprostrla pred tabo livada. Prav takšna je bila, kot da bi jo nekdo iztrgal iz tvojega otroškega srca. Orkerster pomladnega cvetja, ki razglašeno kriči. Pohotni zajčki. Albino, rdečeoki. Vonj po sveže pečenem kruhu. Nov avtomobil, žarometi prižgani, notr na voznikovem sedežu pa Anika. Vse liste sem že popisala, ti reče, bedasto se smehlja, kot je v teh krajih navada. In ti zavdihneš, eksotika, eksotika. Umakneš se, stal si na tramvajskih tirih. Ljubljana je ponovno vsa bela in nevrotična. Sem so te poslali študirat. Mulca osemnajstih let. V to brezno. Tega jim nikoli ne oprostiš!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 25. 04. 2008 ob 05:51
- Prebrano 710 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 214
- Število ocen: 6
