Ko zvečer na obali dneva
zrem v nebo, ki odseva,
čakam te, a tebe ni,
moja duša po tebi hrepeni.
Ljubezen večna na neba obzorju,
v školjki, ki se skriva v morju,
na tvojem licu, dragi,
zrcali njena se podoba.
Gore se v vetru mi smehljajo,
mi novega poguma dajo...
Čakala te bom vedno, dragi,
da videla bi to podobo v tebi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kali
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!