nekje v ozadju
je tlel godalni kvartet
in mušice so postajale
skoraj vijolične od neona
nekje zgoraj
pa je bil bog
in kuram so zrasle ustnice
ker so nehote preslišale
lastno genetsko strukturo
nekje na robu
pa se je dogajal svet
odet v večerno nečimrnost
pretkan s hrepenenjem
in tako prazen
da sem lahko
razločno slišal
kako ga preveva
moja brezbrižnost
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!