Ne obračaj rož v koritu-
navajane so cveteti v soncu.
Ne obračaj moje duše-
navajana je cveteti v senci.
Zanimiv pogled.
Ko sem roža posajen(a) v "koritu inkarnacije," me razen sebe, ne more nihče obračati.
PROŠNJA je zagotovilo, da bom zrasel, kajti v "senci" bližnjih lahko varno dozorim v žarkih njihove dobrohotnosti.
...ah, kako lepo povedano...res, bralec pesem lahko obogati, če se je dotakne z dušo...lepo je svojo pesem prebrati z drugimi očmi...
Lepo rasti :) in zori...Ob potoku
Z veseljem OB POTOKU.
Dober zapis, odličen Navdih.
Čestitke.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!