Za menoj
pred menoj
tik ob meni vedno je.
Postavim se na noge
spet dvigne se,
pa uležem se na
stari kavč in pod mano je.
Vedno in povsod
spremlja me,
mi stoji ob strani,
pa četudi zunaj slabo vreme je.
Zna biti višja od mene
zna za menoj mi slediti
a vedno vrne se nazaj
čeprav poljubim te - takrat za hip pogleda me
Ona ne pozna ljubezni in
ne razume te
ne ve kako zelo si mi všeč
tudi ne sprašuje
vedno bo z menoj takrat,
ko jaz pri tebi bom
čakajoč na vročo noč!
Tam pa nevede
k njej pristopi tudi druga in
kot kopiji naju dveh
ponavljata enako zgodbo zaljubljenih
Je podoba mene
je dokaz,da obstajam
vseeno je brez barv
a le ona samo moja je!
Tadeja
Prvi nasvet pri tej pesmi bi bil, da vse: je, te, se, me, prestaviš iz konca verzov.
Čez kakšno leto, ko se boš izvila iz navala čustev, ki so res lepa in jih vsi poznamo, boš lahko pa pesem še dodatno izdelala. Zdajle se mi pa zdi, da bi mrcvarila dušo, če bi ti razlagala, kje vse seka ven tisto, kjer si opazovalec misli, da slišiš travo rast :)
Uživaj!
Z.
travce ne slišim rast-ne več :).....hej,mogoče prej uspe kot čez kako leto .....
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tadeja Ošaben
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!