Vsega sit hodim tukaj med grobovi,
A vsa kri zame se še ni prelila.
Mar Smrt je name čisto pozabila?
Prazna je noč. Pomagajte, bogovi!

In upam zdaj, ko križe sem premagal,
Razbiti mit nesmrtnosti vampirja.
Je bil popisan zadnji list papirja,
Edini, ki je konec moj razlagal?

Veste mogoče, kaj mi Smrt je rekla,
Amebasta, vsa zvita, v preobleki?
"Saj jaz sem vendar sáma tvoja dekla!"

Morda umrem, ko luna ob oseki
Rodila Sonce bo, oklepe slekla;
Takrat mi dajo Mir neskončni veki.

Lidija Brezavšček - kočijaž