Razkadila se je megla,
odstrla temna meglila,
me spustila na pot,
kjer ni oznak,
kjer ni zarisanih mej.
Tako hodim, si pot urejam
in sproti sekam rastje,
tihotno je, nikogar ni na poti,
le moji koraki me spominjajo
da živa je pot.
Pesem me ni prepričala. Zdi se mi, da znaš to zapisati veliko bolje, nekatere tvoje pesmi so namreč resnični presežki večine slovenske poezije (po mojem mnenju seveda; vsak poezijo vidi nekoliko drugače).
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!