Nepripravljenega
si me ukleščil s pogledom
požiralca razbeljenih mečev
in izpulil še tisti drobiž duše,
ki se je zataknil v zahladju vrzeli.
V mojih kanjonih
si razhudournil zasanjane reke,
v mojih puščavah
si predramil pozabljene oaze
in iz mojih goščav
izbezljal vse zatrte beštije.
Zgrmel si na kolena
in me v vnemi hitrojedca
spustil v svojo tesen,
da sem zahreščal med letečino,
ki je spolzela z neba
in skupaj z nama izparela
v morju ognjenih rož.
Poslano:
11. 06. 2011 ob 09:26
Spremenjeno:
25. 08. 2011 ob 06:32
Dobro klestiš besedila in kot sem že v enem komentarju napisala, nič premalo, nič preveč. Všečno, ni kaj:). Sem se pa malce ustavila pri naslovu. Imaš še kakšega aduteka v rokavu? No, to je le moje mnenjce, ni pa nič napak, če ostane, če se pa porodi še kakšen pa le za umetniški vtis z mojega zornega kotka:).
lp, ajda
Ajda, hvala. V predvčerajšnjem dopoldnevu sem poskušal pisati in mi nikakor ni steklo, lotil sem se namreč rezbarjenja treh pesmi, potem pa mi je v četrtem poskusu le uspelo na novo nekaj izklesati in sem jo potem včeraj tik preden sem zapustil računalnik le malce dodelal. Pri naslovu sem kolebal med Požiralcem razbeljenih mečev in Mečežerjem (narobe sem zatipkal Mečožer), kot vidiš sem se odločil za MEČEGOLTNEŽA. V igri sem imel še: Mečegolten, Omečitev, Vtesenvzetje, Požiralnik ... Pesem sem tudi vrnil nazaj v prvotno obliko. Upam, da ti je všeč :)
LP, mezopotamsky
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!