sem serijski polnilec pesmi
potrkajo mi na lobanjo
tako zapeljive
muze meduze
s tipkami pohodim
lasten jezik
ko z besedami zaorjem
ledino tišine
da v brazde zasejem
vizije
sem krotilec divjih misli
dražim jih
z zardelim ogrinjalom
zavijam v papir starih kuvert
neprebranih pisem
v krotkost kolcajočih
stihov
včasih pomislim
le kdo me je napisal
da se še sam težko
preberem
Gnu, odlična.
Tudi sam se kdaj vprašam o pišočem in se težko preberem ; )
Lp, mezopotamsky
Dobro si zmiksal vse sestavine in jih ponudil še vroče v avtomatu, kjer so še kako priročni gumbki in prepuščeno izbiralcu oz. bralcu, da pritisne na - po želji - ampak ne potem, ko je že žeja ali želja mimo, tapravi trenutek:).
lp, ajda
Poslano:
11. 06. 2011 ob 11:17
Spremenjeno:
11. 06. 2011 ob 17:43
Hvala obema,
Gnu mi je nekam ušel, je rekel da skoči dol do reke, pa ga kar ni nazaj. Zdaj moram pisat sam, pa sem si postavil avtomat.
Ne znam ga še dobro uporabljat, ker ni nikjer navodil za uporabo. Zaenkrat znam priti do kolakole, sem pa videl tam spodaj eno vino - ne vem francosko ali čile - morda ko ga malo butnem s strani..
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!