Naj vselej varuje te dobri angelček tvoj,

kjerkoli si in boš, ljubljeni sinko moj.

Gledam te, zdaj spiš

in se mi speče sonce zdiš.

In ko z jutrom se zbudiš,

spet sam v svoj svet hitiš:

daješ besedam, ki jih govoriš, 

smisel, ki ga sam živiš...

In si spet sonce, v ves moj svet žariš.

Ne vem, kaj naj za popotnico ti dam.

Vseh barv sij, rož skrivnost in pesem rok

spoznal boš sam...

In vse besede, ki bolijo

in vse, ki ti mehko storijo...

A vem, da so stvari,

ki moram jih in ki jih smem

reči le zato, ker lok sem,

ki pnem puščico te,

čeprav v tvojo smer ne grem...

Zato, ko gledam te, ko spiš

in se mi toplo sonce zdiš,

tiho zaprem oči,

da smo le Življenje, jaz in ti.

In mati v meni govori:

Naj vselej varuje te dobri angelček tvoj,

kjerkoli si in boš, ljubljeni sinko moj!

ob potoku - Majda Kočar