Nisva si obljubljala bisernih ogrlic,
le sem in tja sva kakšen biser nanizala na nit.
Brez strahu,
in nisva jih niti štela.
Brez strahu
je nastajala ogrlica.
Potem enkrat rečeš, da so plastični?
Kot rožni venec jih meljem med prsti.
Niso plastični,
le težki so
in še težje je gledati njihov sijaj.
Hudo, ko postanejo pretežki:)
Težko razumljivo, a ne :)
razumljivo:)
se dotakne :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Zalka Grabnar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!