Ko bomo vsi morali gledati
epizode Velikega Brata,
ko bodo stali v vrsti,
da bi postali srečneži,
ki jim bo kamera vstopila v dušo.
Izbrani.

Ko bodo Azmodanove Pravljice dečkom
postale naše himne,
ko bodo Previdnosti
zvezali roke,
meni, ki moram videti,
pa oči.

Ko me bo premlada korejska avtomobilska firma
učila filozofije in rim.
Ko bo Misel postala M.-
-Mercatorjev artikel s trajno nizko ceno
in Sparov darilni bon.
Pa Tuševa akcija.

Ko se ne bomo več učili
od svojih otrok.
Ko bo sonce samo še
dodatna kamera vsakodnevne epizode.
Kmetije, Brata.
Sestre. UV zaščita-included.

Ko ne bom več razumela
ptičjega petja,
tihih šepetanj hrepenenja.
Ko ne bom čutila butanja modrih valov
v gola meča,
božanja tihe sapice miru ...

Ko se bo ozvezdje Medved z Vozom vred
vgradilo v ekspres avtomat
za instant ljubezen-srečo-nirvano.
Ko bo zadnji Pesmi odpadel refren,
ker ga bo nadomestilo oglasno sporočilo.

Takrat pridi pome, Mamica!
Odpelji me s sabo med Zvezde.
V tista klišejska Nebesa.
Ne bo mi preostalo drugega,
verjela bom, samo pridi.
Celo molila bom s tabo, nauči me.

Ko bo svet dokončno tak ...
Takrat pridi pome,  mamica.
Moj edini angel boš.

Lidija Brezavšček - kočijaž