Zajtrk. Čas, da te še malo prežvečim.
Ker me le nate spominjajo tisti
koruzni kosmiči.
Nikjer te ni videti. Jadraš. Jaz pa
čakam. Da bi pristala. Pristala na
moje povabilo.
»Res rabiš najlepši grafit?«
»Vej smo ti pa pravli, pa si nej poslüjšo.«
Kako blagodejno. Vse je v barvah.
Tudi ti. Ko stopaš mimo mojega okna
(stanujem v sedmem nadstropju).
In ko se ti končno posveti, lahko
s pestjo zdrobiš žarnico. Nič več.
Samo nasmehnil se ti bom.
Morska deklica ali zgolj človeška
ribica?

Čustvena geometrija besed.

Pištin Frida