/.kaplja za kapljo
pada na moje srce dezevnica umazanega sveta .
solza za solzo
se pretakajo prazne besede skozi svet emocije ...
bol unicenega sveta.

.pok svetlobe v steklenih oceh najine preteklosti .
prehod iz enega v drugega .
do drugega, od drugega .
iz prvega.

.v poku svetlobnega krika se odmaknem . rad bi se vdal,
te ponovno videl v ostankih prebavljenega obdobja, iz nepomembnega sveta.
..ali pa tudi ne .

.ostanek iskre pada proti trdim tlem,
telo drhti, ledeni,
dusa se zmeraj tli, gori,
zlagana zora ponovno prebudila je moje trudne oci .../

menebo