Nekje na Hvaru stoji bor.

Mogočen v skalo se zajeda
morju skrivnosti svoje razpreda
senca nam krošnja
pticam žuželkam dom.

Sanjam o njem, ko pozimi me zebe,
čudovit z njim objem, telo mi prežema

Ko pride čas in sonce v morju se okopa
podenj sedem oči zaprem in grem
na čarobno potovanje
v večnost, v najlepše sanje…

Nekje na Hvaru stoji bor.

Ramanina